Ali je akril res toksičen in zakaj ljudje temu verjamejo…

Že od nekdaj se spominjam vprašanj strank in bitke lobijev gela in akrila. V grobem bi lahko rekli, da ta kar malo poganja dotično področje in da je bitka brez zmagovalca, saj večina podjetij ponuja oboje. Gre pa tudi za neznanje tistih, ki to trdijo, saj ne gre za toksičnost celotne zmesi, vendar sestavine metilmetakrilat (uporabljamo MMA kratico), ki je bila že pred 28. leti prepovedana v izdelkih, saj je predstavljala tveganje za zdravje uporabnika. Ta je bila, kot prva odstranjena iz izdelkov ameriškega tržišča nato pa tudi evropskega. Glede na strog nadzor pristojnih Evropskih inštitucij, materiali ,ki se uporabljajo v profesionalni kozmetiki, te sestavine že dolgo nimajo prisotne v izdelkih. Ne moremo pa z gotovostjo trditi tega tudi izdelke in materiale, ki se uporabljajo na črnem trgu in delajo z njimi neprofesionalni izvajalci.

Je pa akril, imenovan sodobno tudi porcelan, v izogib nesporazumom, precej manj nagnjen k odstopanju, lomljenju, trpežnejši in tanjši, za doseganje enake jakosti gelu. Poleg tega pa cenovno nekoliko dražji ter zahtevnejši za izdelavo. Zato se ga ni moč naučiti kot samouk, niti kakovostni materiali za delo z njim, niso enostavno dosegljivi. Vsekakor pa posploševanje in nevednost tistih, ki jih to najbolj prizadane, koristi konkurenci. Za takšne trditve rada rečem, da lojalna konkurenca lahko konkurira z kakovostjo in ne z jezikom ter nepotrjenimi dezinformativnimi trditvami.

Ker pa enostavno ni vsak material primeren za vsak noht in potrebe strank, je pametno če salon ponuja čim več različnih metod izdelave, saj le tako stranki lahko objektivno svetuje in preizkusi. Je pa seveda pomembna odločitev strank komu zaupajo svojo nego in nenazadnje, najdragocenejše, zdravje. Zato naj izbirajo kakovostne, usposobljene in strokovne salone, ki nudijo preverjene izdelke in visok standard higiene.